KAZALNIKI KAKOVOSTI

NACIONALNO POROČILO O KAKOVOSTI POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA

V skladu u Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju se za zunanje spremljanje kakovosti  v poklicnem izobraževanju in usposabljanju opredeli kazalnike, ki predstavljajo nacionalni okvir za spremljanje in zagotavljanje  kakovosti. Ti izhajajo iz strateških ciljev in prioritet poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. V nadaljevanju predstavljamo ključna strateška področja s cilji, ukrepi in možnimi kazalniki. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je pri uvajanju kazalnikov treba graditi na postopnosti in sprotni evalvaciji izkušenj, zato predlagamo okvir temeljnih kazalnikov, o katerih bi razpravljal in jih sprejel Strokovni svet   RS za poklicno izobraževanje

Ključna področja in s tem prioritete razvoja  PIU  lahko opredelimo:

a) doseganje ciljev izobraževanja  (vključenost v PIU, uspešno zaključeno izobraževanje, zaposljivost, vključenost v nadaljnje izobraževanje/ prehodnost);
b) odzivnost sistema PIU na nove zahteve po znanju (usklajevanje ponudbe in povpraševanja);
c) kakovost v PIU;
d) razvoj in izboljševanje materialnih in kadrovskih pogojev v PIU  (investicije v
izobraževanje učiteljev, materialne pogoje)
e) odprtost učnega okolja in vzpodbujanje vseživljenjskega učenja (socialno   partnerstvo, odprti kurikul);
f) krepitev dostopnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja za specifične skupine (izboljšana programska ponudba, metodično - didaktične inovacije).


Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je določil sedem kazalnikov, ki po vsebini zajemajo večino vsebine kazalnikov, pripravljenih na evropski ravni. Pri tem so upoštevani tako kontekstualni, vhodni, procesni kot izhodni kazalniki oz. kazalniki učinka.

• S kazalnikom 1 se spremlja vzpostavljanje sistemov kakovosti na šolah. Prvo leto bi se osredotočili na naslednje elemente: ustanovljena komisija za kakovost, pripravljena načrt kakovosti in poročilo o kakovosti s predlogi ukrepov za izboljšanje.

• Kazalnika 2 in 3 se osredotočata na učitelje kot pomembne nosilce razvoja kakovosti; spremlja se:

- delež učiteljev z ustrezno formalno stopnjo izobrazbe,
- delež učiteljev, ki sodelujejo v nadaljnjem strokovnem izobraževanju, spopolnjevanju in usposabljanju in delež vloženega denarja.

• Kazalnika 4 in 5 se osredotočata na rezultate izobraževanja in spremljata:

- delež udeležencev izobraževanja, ki so uspešno zaključili izobraževanje v  predvidenem času;
- uspešnost na zaključnem izpitu in poklicni maturi.

• Kazalnik 6 je kazalnik, ki spremlja učinke izobraževanja, in sicer:

- nahajanje udeležencev izobraževanja šest mesecev/eno leto po zaključenem izobraževanju (dijaki so v nadaljnjem izobraževanju, zaposleni ali brezposeln). V prihodnjih letih je potrebno v sodelovanju z drugimi državami in šolami razviti metodologijo spremljanja tega kazalnika.

• Kazalnik  7 je kontekstualni kazalnik in spremlja umeščanje šole v lokalno okolje, in sicer:

- delež sredstev, ustvarjenih s pripravo in izvedbo seminarjev po naročilu gospodarstva.